Projektno financiranje je posebna nekonvencionalna oblika financiranja dolgoročnih projektov pretežno s področja infrastrukture, torej prometne in komunalne infrastrukture, telekomunikacij, energetike, rudarstva, papirne industrije, ekologije, turizma, zabaviščne industrije ipd. Praviloma obsega financiranje večjih novih projektov ali obsežnejših razširitev obstoječih zmogljivosti, kjer se zavarovatelji kreditov in investicij ter kreditorji pri svojih odločitvah zanašajo v glavnem na načrtovane bodoče prihodke projekta kot glavnega vira servisiranja danih (zavarovanih) kreditov in na premoženje projektnega podjetja kot glavne oblike zavarovanja (collateral).
Glede na to, da so bodoči prihodki podjetja temelj za uspešnost projekta in s tem povezano odločitvijo o sodelovanju v projektu, je projektno financiranje primerno predvsem v primerih, ko je denarne tokove mogoče napovedovati oz. načrtovati z visoko zanesljivostjo. Posebna pozornost se tako namenja (dolgoročnim) pogodbam projektnega podjetja, kamor sodijo predvsem ustrezne odkupne pogodbe (off-take agreements), pogodbe o dobavah ključnih surovin in koncesijske pogodbe, brez katerih projektno podjetje ne more delovati, ipd. Pri ocenjevanju ustreznosti teh pogodb se med drugim upoštevajo tudi dogovorjene posebne zaveze, ki pogodbe oziroma obveznosti partnerjev dodatno utrjujejo.
Projektno financiranje samo po sebi ni avtomatično nadomestilo za realizacijo izvoznih poslov, ki jih zaradi različnih vzrokov ni mogoče realizirati na osnovi bolj konvencionalnih oblik financiranja (neustrezne bonitete dolžnikov, varščine, ipd.), ampak je lahko predvsem pomemben finančni vzvod za hitrejšo oz. obsežnejšo realizacijo načrtov sponzorjev projekta.
Politika temelji na delitvi rizikov med udeleženci projekta (tako nekomercialnih kot pod določenimi pogoji tudi komercialnih) po načelu, da določen riziko nosi tisti udeleženec, ki ga lahko najbolj obvladuje in je najbolj usposobljen za njegovo upravljanje oziroma ima nanj največjo možnost vplivati. Vsaj 30 % vrednosti projekta morajo zagotoviti sponzorji projekta, do največ 40 % zagotovi s svojo podporo SID banka, preostalih najmanj 30 % pa na področju projektnega financiranja izkušene komercialne banke. Možno je tudi kombiniranje z drugimi viri financiranja.
Poleg tega morajo biti sponzorji dovolj finančno močni oz. sposobni, da zagotavljajo projektnemu podjetju ustrezno podporo, podkrepljeno z vnaprej določenimi zavezami vsaj v času izgradnje oziroma realizacije projekta. Poleg tega npr. z ustreznimi stand-by aranžmaji krijejo morebitne težave ( npr. preseganje planiranega proračuna projekta (cost overrun), dodatne stroške, povezane z zamudami pri izvajanju ipd.).
Naša vloga je torej prevzemanje nekaterih rizikov (predvsem t. i. nekomercialni riziki) oziroma omogočanje dodatnih/dopolnilnih sredstev (funding), kar je povezano predvsem z možnim kritjem (v omejenem obsegu) pred komercialnimi riziki projekta.
Zaradi svoje kompleksnosti je obravnava zavarovanj projektnega financiranja praviloma bistveno obsežnejša, dolgotrajnejša in dražja, zato se povsod, kjer ta možnost obstaja, priporoča financiranje na bolj konvencionalnih osnovah (riziki kreditno sposobnih posojilojemalcev in/ali njihovih garantov).
KOMU JE NAMENJENO PROJEKTNO FINANCIRANJE?
Oblika financiranja je namenjena financiranju kapitalno intenzivnih projektov (financiranje infrastrukture, energetike, industrijskih projektov).
ZAKAJ PROJEKTNO FINANCIRANJE Z NAMI?
GLAVNE PREDNOSTI:
OSNOVNE LASTNOSTI:
Kredit za gradnjo hiše
Gradnja hiše je velika in navadno enkratna življenjska naložba, ki jo običajno načrtujemo nekaj let vnaprej. Kljub temu pa je v današnjih časih družini s povprečnimi osebnimi dohodki težko privarčevati toliko sredstev, da bi nakup zemljišča in gradnjo financirala izključno z lastnimi sredstvi. Ker gre običajno za enkraten dolgoročen projekt, ki bo vplival na kakovost našega bivanja in življenje naših potomcev, ni smiselno, da nam finančne omejitve narekujejo izbiro zemljišča, projektanta ali izvajalca del.
Ena izmed rešitev finančne zagate so ponudbe bančnih kreditov (za nakup stavbnega zemljišča, za plačilo stroškov urejanja gradbenega dovoljenja, za opremljanje stavbnega zemljišča ali za gradnjo stanovanjske hiše). Ker visok kredit za nakup parcele in gradnjo hiše težko pridobiti, se zadeve lotimo postopno. V prvi fazi lahko vzamemo kredit za nakup zemljišča in skušamo še s pomočjo privarčevanih sredstev in finančno pomočjo sorodnikov kriti vse stroške za pridobitev gradbenega dovoljenja (arhitekta, dovoljenja, komunalni prispevek). Pravnomočno gradbeno dovoljenje je namreč pogoj za pridobitev kredita za gradnjo hiše, seveda pa mora biti parcela že v naši lasti.
V praksi nastane težava pri zavarovanju kredita. Ker gre običajno za dolgoročni kredit višjih vsot, banke zahtevajo zavarovanje kredita s hipoteko. Če imamo v lasti še kakšno drugo nepremičnino v primerni vrednosti, imamo težavo rešeno, v nasprotnem primeru pa bomo morali zastaviti nepremičnino drugih družinskih članov ali sorodnikov. To je povezano s stroški vpisa hipoteke v zemljiško knjigo in z neprijetnim občutkom tveganja, ki nas spremlja že pri zastavi lastne nepremičnine. Po končani gradnji se sicer lahko zastavna pravica prestavi na novozgrajeno hišo in se hiša sorodnikov izbriše z zastavljene nepremičnine.
Preden se odločimo za najem kredita, raziščemo celotno ponudbo bank, hranilnic in drugih finančnih institucij v slovenskem prostoru ter skušamo izbrati najboljšega ponudnika glede na stroške kredita, pribitek na obrestno mero, možnosti zamrznitve kredita itd.
Nekatere banke nudijo možnost kredita za gradnjo hiše z rastočo hipoteko. To pomeni, da nam banke vrednost dogovorjenega kredita nakazujejo sproti, ko gradimo in vrednost hiše raste. Banka poleg porabe spremlja tudi potek gradnje. Banki lahko namensko porabo kredita dokažemo s fotografijami in si na ta način zagotovimo nadaljnje črpanje kredita. Ker je kredit zavarovan z našo nepremičnino, nam ni treba iskati drugih možnosti zavarovanja kredita. Večina bank, ki nudijo kredit z rastočo hipoteko, zahteva tudi izdelan naložbeni načrt s časovno definirano in namensko porabo sredstev, da lahko sproti spremlja porabo.
Pri namenski porabi kredita različne banke omogočajo različen delež gotovinske porabe teh sredstev, za katere ne zahtevajo namenske dokumentacije. Dovoljen znesek je odvisen od določil posameznih bank. Nekatere banke nudijo možnost tudi do 100 % izplačila gotovine v primeru hipotekarnega kredita namenjenega gradnji. Za razliko od drugih bank, ki izplačajo manjši delež v gotovini, nam sredstva nakažejo na osebni račun, preostala sredstva pa nakazujejo izvajalcem gradbenih del neposredno na podlagi računov. Vsekakor velja, da višji znesek gotovinskega izplačila, ki ga banka nakaže na račun, pomeni večjo svobodo in možnost racionalnejšega razpolaganja s sredstvi po lastnih željah.
Dobro je vedeti, kateri dokumenti so pogoj za pridobitev namenskega kredita. Za gradnjo stanovanjske hiše potrebujemo pravnomočno gradbeno dovoljenje, za nakup zemljišča pa overjeno pogodbo in potrdilo pristojnega občinskega organa, da prostorski izvedbeni akt na tem zemljišču omogoča gradnjo stanovanjske hiše. Pri pridobitvi kredita za komunalno opremljenost potrebujemo odločbo pristojnega občinskega organa ali upravne enote.